Genesis 34

34. Poglavje

1Dina, Lejina hči, ki jo je rodila Jakobu, pa je odšla, da pogleda hčere dežele.
[Okoli leta 1732 pred Kristusom.]
2Ko jo je zagledal Sihem, sin Hivéjca Hamórja, princ dežele, jo je vzel in legel z njo ter jo omadeževal.
omadeževal…: hebr. ponižal.
3Njegova duša se je pridružila k Jakobovi hčeri Dini in ljubil je gospodično in gospodični
gospodični…: hebr. govoril srcu gospodične.
prijazno govoril.
4Sihem je spregovoril svojemu očetu Hamórju, rekoč: „Pridobi mi to gospodično za ženo.“ 5Jakob je slišal, da je omadeževal njegovo hčer Dino. Torej njegovi sinovi so bili z živino na polju in Jakob je ohranil svoj mir, dokler niso prišli.

6 Sihemov oče Hamór je odšel k Jakobu, da se z njim posvetuje. 7Ko so to slišali Jakobovi sinovi, so prišli s polja. Možje so bili užaloščeni in zelo ogorčeni, ker je storil neumnost v Izraelu, ležeč z Jakobovo hčerjo, katera stvar se sploh ne bi smela zgoditi. 8Hamór se je z njimi posvetoval, rekoč: „Duša mojega sina Sihema hrepeni za vašo hčerjo. Prosim vas, dajte mu jo za ženo. 9Poročajte se z nami in svoje hčere dajajte nam in jemljite naše hčere k vam. 10Prebivali boste z nami in dežela bo pred vami. Prebivajte in trgujte v njej in si pridobite posesti v njej.“ 11Sihem je rekel njenemu očetu in njenim bratom: „Naj najdem milost v vaših očeh in kar mi boste rekli, bom dal. 12Prosite me kolikorkoli veliko doto in darilo in bom dal, če mi boste rekli, toda dajte mi gospodično za ženo.“ 13Jakobovi sinovi pa so Sihemu in njegovemu očetu Hamórju varljivo odgovorili ter rekli, ker je omadeževal njihovo sestro Dino. 14Rekli so jima: „Ne moremo storiti te stvari, da damo našo sestro nekomu, ki je neobrezan, kajti to bi nam bil očitek. 15Toda v tem se bomo strinjali z vami, če boste kakor smo mi, da bo vsak moški izmed vas obrezan, 16potem vam bomo dajali naše hčere in vaše hčere jemali k nam in prebivali bomo z vami in postali bomo eno ljudstvo. 17Toda če nam ne boste prisluhnili, da bi bili obrezani, potem bomo vzeli našo hčer in odšli.“

18 Njihove besede so ugajale Hamórju in Hamórjevemu sinu Sihemu. 19Mladenič ni odlašal storiti stvari, ker je imel veselje v Jakobovi hčeri. Bil pa je bolj častitljiv kakor vsa hiša njegovega očeta.

20 Hamór in njegov sin Sihem sta prišla k velikim vratom njihovega mesta in se posvetovala z možmi njihovega mesta, rekoč: 21„Ti ljudje so z nami miroljubni, zato naj prebivajo v deželi in v njej trgujejo, kajti dežela, glejte, ta je dovolj velika zanje. Jemljimo si njihove hčere za žene in dajajmo jim naše hčere. 22Samo v tem se bodo možje strinjali z nami, da prebivajo z nami, da bi bili eno ljudstvo, če bo vsak moški izmed nas obrezan, kakor so obrezani oni. 23Ali ne bo njihova živina in njihovo imetje in vsaka njihova žival naša? Naj se samo strinjamo z njimi in bodo prebivali z nami.“ 24Hamórju in njegovemu sinu Sihemu so prisluhnili vsi, ki so odšli od velikih vrat tega mesta, in vsak moški je bil obrezan, vsi, ki so šli od velikih vrat njegovega mesta.

25 Pripetilo pa se je na tretji dan, ko so bili občutljivi, da sta dva izmed Jakobovih sinov, Simeon in Lévi, Dinina brata, vzela vsak svoj meč in predrzno prišla nad mesto in usmrtila d vse njihove moške. 26Usmrtila sta Hamórja in njegovega sina Sihema z ostrino
ostrino: hebr. usti.
meča, Dino pa vzela iz Sihemove hiše ter odšla.
27Jakobovi sinovi so prišli na umorjene in oplenili mesto, ker so omadeževali njihovo sestro. 28Vzeli so njihove ovce, njihove vole, njihove osle in to, kar je bilo v mestu in to, kar je bilo na polju. 29Vse njihovo premoženje, vse njihove malčke in vse njihove žene so ujeli in oplenili celo vse, kar je bilo v hiši. 30Jakob je rekel Simeonu in Léviju: „Privedla sta me v neprijeten položaj, da zaudarjam med prebivalci dežele, med Kánaanci in Perizéjci. Jaz sem maloštevilen, oni pa se bodo zbrali zoper mene in me ubili, in jaz bom uničen in moja hiša.“ 31Rekli so: „Naj bi z našo sestro postopal kakor s pocestnico?“
Copyright information for SloKJV